Ne dolgo nazaj je bil dan namenjen tistim, ki so bolezen rak uspešno prestali. Prav lepo, da obstajajo takšni dnevi, da se lahko cel svet spomni na to, da to obstaja in pošlje pozitivne misli in energijo tudi tistim, ki se še vedno borijo. Upam, da bo takšnih ljudi vedno več, saj si vsak zasluži, da lahko kaj takega preboli.

Poznam kar nekaj ljudi, ki so bolezen rak uspešno preboleli, poznam pa tudi primere, ki te sreče niso imeli. Eden izmed teh ljudi je bil moj dedek, ki nas je zapustil, ko sem imela okoli štirinajst let. Danes se ga bežno spomnim, ampak tisto kar se spomnim, je pa zelo prijeten spomin, saj mi je pri mnogih stvareh pomagal.

Ko nas je zapustil, so se tudi doma mnoge stvari spremenile. Približno deset let kasneje smo se s starši odselili, ker so bile doma nevzdržne razmere. Takrat se nisem ravno strinjala s tem, ampak sedaj, ko pogledam nazaj, vidim, da smo naredili prav.

Nekaj let kasneje je bolezen rak dobila tudi moja mami. Pri njej je bila brona na srečo uspešna in je bolezen rak uspešno premagala. Danes je tudi že več kot deset let od tega, odkar je to bolezen prebolela in živi svoje življenje naprej. Še dobro, ker si res ne predstavljam, kaj bi se zgodilo, če je ne bi bilo več. Ampak na srečo je še vedno med nami in še nekaj časa bo med nami.

Sem ter tja vseeno pomislim na ljudi, ki imajo bolezen rak ali pa so jo preboleli in razmišljam, kakšni borci morajo biti ti ljudje, da se pozdravijo po takšni bolezni. Spoštujem prav vsakega, ki je šel skozi to, ne glede na to, ali je bil boj uspešen ali pa ne. V vsakem primeru je vsak, dal vse od sebe, kako se je pa bolezen rak zaključila pa včasih ni povsem odvisno od posameznika.