Prihajam v leta, ko je treba začeti jemati prehranska dopolnila Q10

Kako lepo je bili mlad in zdrav, sedaj ko sem v srednjih letih, se mi zdi, da mi neprestano nekaj manjka, da me skozi nekaj boli in da se moram veliko bolj paziti kot takrat, ko sem bila mlada. Vsepovsod slišim, kaj vse bi morala jemati, polno vitaminov, mineralov, Q10, veliko prehranskih dopolnil, ker z leti vse upada. Moram priznati, da sem se tega kar dolgo branila, hotela sem vse dobiti preko prehrane, a vidim, da tudi jaz potrebujem prehranska dopolnila, sploh recimo Q10, ker res ne pojem toliko hrane, ki vsebuje Q10, ki bi jo mogla.

Moja sestra ima polno polico vitaminov in mineralov, tudi ona mi vedno govori, da bom mogla začeti tudi jaz jesti prehranska dopolnila, a jaz se upiram. Zakaj bi jaz mogla, včasih pa teh prehranskih dopolnil sploh niso poznali? Saj živim na podeželju in imamo domačo zdravo prehrano. Potem pa še kako vidim razliko med žensko, ki skrbno skrbi za svoje telo in žensko, ki ne. Tako mi to da pošteno misliti, da je res nekaj na tem. Vendar tukaj je potrebna kontrola nad svojimi navadami, jaz pa obožujem sladko. 

Tako sem se odločila, da ko bom opustila sladko, si bom šele kupila Q10, kaj mi bodo prehranska dopolnila, če pa po drugi jem slabo hrano.  Odločitev je padla. Dovolj imam časa, da poiščem dobra prehranska dopolnila Q10 in jih začnem jemati. Sestra mi je še rekla, da bi bilo dobro jesti magnezij in kolagen, vendar jaz ne popuščam, vse drugo bom dobila s prehrano, če bi jedla dovolj hrane s Q10, še tega ne bi kupovala, tako pa vem, da to potrebujem. No, lahko bi rekli, da sem že v skupini srednjih let, ki so začeli kupovati prehranske dodatke. Vendar naj bo, to moje telo potrebuje in za zdravje naredim vse.

Pri moji mami so vedno na mizi oreščki in sadje

Vedno, ko obiščem mamo in z njo posedim za mizo v dnevni sobi, so na mizi oreščki in sadje. Ker mi po navadi skuha kavo in potem midve malo poklepetava, oreščki še kako pašejo zraven. Večkrat pa pride oče in me vedno opozori, da oreščki ne pridejo na mizo sami. Verjetno hoče povedati, da bi bilo dobro, če bi jih kdaj kupila tudi jaz, ker jih vedno jem, ko sem pri njih.

Temu kar reče oče se sicer smejim, ni pa mi vseeno, sedaj včasih ko pridem že nočem več jesti, ker mi bo spet rekel, da ne pridejo na mizo kar tako. Moj oče je zelo trmast človek, včasih njegove besede res niso primerne, ampak on vedno lahko reče kar hoče in nihče mu nič ne ugovarja, tako da smo vsi bilj tiho. Ne zaveda pa sem, da s tem karakterjem odbija in odganja ljudi. Včasih že jaz nimam želje dlje ostati, če on doma, ker ima vedno pripombe, sedaj oreščki ostajajo na mizi, ker jih enostavno nimam več veselja jesti. Na slabem pa je moja mami, ker jih tako rada da na mizo in z menoj spije kavo, ona ve, da jih imam rada in rada mi ustreže, on pa govori same čudne besede, da te potem vse mine.

Sama se zavedam, da oreščki niso zastonj, zato sem se tudi odločila, da jih enkrat kupim in mu jih odnesem, bilo me je strah, da bom prizadela mamo, a vseeno nisem mogla več tega poslušati. Ko sem prišla en dan na kavo, so bili oreščki zanj v vrečki in ko je prišel v hišo sem zanalašč vzela iz mize oreščke in ko je rekel, da niso zastonj, sem vzela vrečko v kateri so bili oreščki in jih dala na mizo. Od tistega dne naprej mi nikoli več ni rekel nič, tako sem imela mir.