Še dobro, da je bila na setu ob steni pergola, ker je bilo sonce tako zelo možno, da ni bilo za zdržati predolgo tam. Imeli smo najeto zelo lepo hiško v naravi in na drugi strani, kjer je bilo več sonca, je bila postavljena pergola ter čudovita vrtna garnitura, da smo se lahko tam zadrževali, ko smo imeli odmore. Bilo nas je kar nekaj namreč. Modelov je bilo približno šest in nikoli niso bili vsi na snemanju. Ko niso bili, so seveda imeli odmor ali pa so bili v maski in pripravah na nov stil oblačil.
Jaz sem imela goro nekih drugih opravkov, ki so se tudi na trenutke lepo uskladili in sem imela sem ter tja, kakšen pol ure s sebe, da se malce spočijem in spijem kakšno kavo. Takrat je bila tista pergola, zelo priljubljena. Enkrat mi je celo uspelo, da ni bilo nikogar tam in sem lahko v miru na hitro zadremala na ležalniku. Kot da bi si nastavila uro, sem se prebudila po petnajstih minutah, kava je bila še topla, in imela sem še deste minut zase, da jih izkoristim. Počutila sem se pa kot prerojeno. Res sem hvaležna tistemu, ki je poskrbel, da je tam postavljena pergola, saj bi brez nje težko kje v miru počivali. Od šestih zjutraj pa do polnoči je kar dolga. S tem, da res nisem najboljše spala ponoči, ker me je skrbelo, če imamo res vse pripravljeno, kakor mora biti.
Ura je komaj pet popoldan in končno je čas za pozno kosilo. Eno malico smo že imeli. Naročili smo si kar catering, ker je bilo najlažje. Nekaj prigrizkov za čez dan in potem pravo kosilo popoldan. Najbolj neprijetno je to, ko si cel dan na snemanju in potem se naročijo pice, po katerih smo vsi še bolj utrujeni. Tega nisem nikoli razumela. So vseeno boljši takšni prigrizki s svežo zelenjavo in sadjem kakor pa tista pica, ki naredi samo težo v želodcu in nič drugega. Tokrat smo imeli za vse primerno poskrbljeno. Ker je bila tam pergola in zelo veliko prostora smo imeli kosilo kar tam.