V porodnišnici se vsak dan rojevajo nova življenja. Ta prinašajo veselje, solze sreče in nepozabne trenutke. Medtem, ko mamice počivajo in se spoznavajo s svojimo novorojenčki, jih pogosto presenetijo telegrami v porodnišnico. Drobna, a izjemno čustvena sporočila, ki prinašajo toplino in ljubezen od njihovih najdražjih.

Nekega jutra je medicinska sestra vstopila v sobo z rokami polnimi telegramov. Mamice so s pričakovanjem dvignile glave, njihove oči os zasijale ob pogledu na barvne ovojnice. Vsaka od njih je komaj čakala, da vidi, kdo ji je poslal dobre želje.

Ena izmed mamic, ki je prejšnji teden rodila svojega prvega otroka je previdno odprla svoj telegram. Srce ji je zaigralo, ko je prebirala napisane vrstice. Iz njenih ustnic se je dalo razbrati, da ji sestra čestita ob prihodu malega čudeža. Solze sreče so ji stekle po licu, ko je pomislila, kako ljubljena je. Na drugi strani sobe je mamica, ki je že drugič rodila, prejela velik kup telegramov. Med njimi je bil tudi eden, ki jo je posebej ganil. Poslal ga je njen starejši sin, ki je s pomočjo očeta napisal, da komaj čaka, da spozna svojo sestrico in ji obljubil, da jo bo vedno varoval. Mamica se je nasmehnila in stisnila sporočilo k sebi.

Občutek sreče ji je preplavil srce. Vsi telegrami v porodnišnico so bili majhni, a pomemben dokaz ljubezni. Nekateri so prinašali humor in nasmeh, drugi ganljive misli. Vsi telegrami v porodnišnico pa so v porodniški sobi ustvarjali občutek povezanosti. Medicinske sestre so videle, kako se ob vsakem telegramu mamicam zaiskrijo oči in kako se v tihem prostoru razležejo radostni vzdihi in veseli pogovori. Do večera je bilo že na desetine telegramov razvrščenih po nočnih omaricah in ob robovih otroških posteljic. Mamice so jih znova in znova brale, vsaka beseda je bila kot objem tistih, ki so jih čakali doma.

V porodnišnici so se morda počutile nekoliko osamljene, a z vsakim telegramom so bile bližje svojim družinam in prijateljem. Telegrami v porodnišnico prinašajo toplino in ustvarjajo nepozabne spomine.