Starejši ljudje so živeli drugače. Tako je moj dedek vsak večer snel uro Fossil in si jo je vsako jutro dal nazaj na roko. Tega nikoli ni pozabil, to mi je bilo tako zanimivo. Potem pa se mu je en dan ura pokvarila. Prav videla sem, da ga je to spravilo bo živce. Ker je bil že v letih, ni vedel, kam naj uro nese, da mu jo bodo popravili. 

Jaz sem predlagala, da si lahko kupi novo uro Fossil, a zato ni hotel niti slišati, kajti preveč je bil navezan na svojo uro. Tako sem se pozanimala jaz, kje je kakšen urar, ki popravlja takšne ure. Čeprav sem mislila, da bom imela več težav, sem ga kar hitro našla. Povedala sem dedku, da mu lahko nesem uro Fossil popravit in da bo nekaj časa brez nje. 

Ko sem uro prinesla, je urar takoj na hitro pogledal, kaj bi bilo lahko narobe in imeli smo srečo, ker je bilo potrebno samo zamenjati baterijo. Strošek je bil majhen, največ pa je bilo to, da sem lahko uro Fossil takoj nesla nazaj k dedku. Tudi on je bil vesel, da je imel spet svojo uro. 

Mi smo drugačni, imam občutek, da ko nam ure več ne delajo in se pokvarijo, raje kupimo novo, kot pa bi jo popravili, ker kupujemo cenovno ugodne ure. Mogoče to ne velja, če imamo doma dragoceno uro, ampak ravno o tem govorim, da jih nimamo, ker vse manj ljudi nosi ure. 

Moj oče ima Fossil uro že vrsto leti in jo bo imel še naprej. To so še ure, ki so dobre in se ne pokvarijo kar tako. Jaz osebno sem zamenjala že štiri ure, tako da nisem ravno vzor svojemu dedku. 

On pa je definitivno vzor meni po svoji Fossil uri.