Moja babica je pred kratkim obiskala zdravnika, ki je ugotovil, da se ji je naredila putika, ter ji predpisal zdravljenje. Dokler mi ni povedala, nisem niti pomislila, da morda ne uživa prave hrane. No vsaj menda naj bi putika, nastala kot posledica tega.

Prejela je neko zdravilo in dieto, ki naj bi ji pozdravili to bolezen in res upam, da se bo kmalu pozdravila, ker verjamem, da jo zelo moti in boli. Pa ravno sedaj se ji je to naredilo, ko si je vse pripravila za to, da bo urejala vrt. Še dobro, da ima mene, da ji bom pri tem pomagala, dokler se putika, ne izboljša in bo lahko večino stvari naredila sama. 

Minila sta dobra dva tedna, ko sem bila skoraj vsak dan pri njej in ji pomagala pri tem, da na vrtu posadi vse, kar si je zaželela. Počasi sem tudi začenjala razumeti, zakaj jo vrtnarjenje tako veseli. Vmes me je zamikalo, da bi sama poizkusila doma narediti kakšen večji vrt. Tisti mali vrt, ki ga imam, je posajen v enem popoldnevu, kar ni enako kakor pa, če si dva tedna skoraj vsako popolne na vrtu in sadiš. Prav pomirja vse skupaj, ker mi nedvomno zelo koristi glede na ves stres, ki ga imam v življenju zadnje čase. No, že kar nekaj časa, ampak zadnje čase pa še bolj. 

Če ne drugega je putika, ki je doletela mojo babico, naredila vzporedno kar nekaj dobrega. Veliko časa sva preživeli skupaj. Zvedela sem veliko stvari o sebi od takrat, ko sem bila že majhna. Naučila sem se še več o sajenju in po dolgem času sem bila umirjena. Ampak, ker se putika, pri moji babici izboljšuje, se bo to sedaj zaključilo in morala bom nazaj v svoje ustaljeno življenje. Sem pa zelo vesela, da se bo babica hitro pozdravila in bo tudi putika, kmalu daleč pozabljena.