Bilo je sobotno jutro, ko se je stric pripeljal na očetov vikend s svojim avtomobilom in prikolico, na kateri je bil mini bager. Že večkrat je s svojo mehanizacijo priskočil na pomoč. Tokrat pa ga je čakal posebna naloga. Izkopati mora 250 metrov dolg jarek za vodovod.

To bo mala malica, je dejal in si popravil baretko, ki jo je vedno nosil pri delu. Oče in jaz sva že pripravila orodje in označil potek jarka z vrvico. Stric je zagnal motor in mini bager je zabrnel in se počasi premaknil proti prvemu zarezu v zemlji. Z lahkoto ja zagrabil prvo žlico zemlje in jo elegantno odložil ob strani. Zgledalo je, da bo delo enostavno in hitro potekalo. Pa ni bilo tako. Naleteli smo na veliko skalo, ki se je skrivala tik pod površjem.

Nič hudega, je rekel stric in se spretno lotil izkopavanja okrog nje. Z nekaj potrpljenja in dodatnih gibov bagrske roke je skalo le premaknil ob stran. Sonce se je dvigovalo vedno višje, midva z očetom pa sva z lopatama popravljala detajle, ki jih mini bager ni mogel doseči. Po nekaj urah dela se je za nami že vila dolga, ravna brazda v zemlji. Sledila je kratka pavza. Okrepčali smo se z malico, ki nam jo je mama pripravila. Po krajšem odmoru smo nadaljevali. Stric je postal vedno bolj spreten. Do poznega popoldneva je bil jarek skoraj v celoti izkopan. Zadnjih nekaj metrov smo morali izkopati nekoliko globlje, ker je bil tam predviden glavni priključek na vodovod. Ko je mini bager naredil zadnji izkop, je stric zadovoljno ugasnil motor in se zleknil na bližnji hlod.

Zdaj pa še samo cevi položit v jarek in lahko zasujemo, je dejal med smehom, ko je odpiral hladno pločevinko piva. Delo, ki se je zjutraj zdelo kot velik izziv, sta stric in njegov mini bager hitro opravila. Na očetovem vikendu bo končno stekla voda.