Dolga leta sem mislila, da je elektrika nekaj, kar pač ‘je’. Priključiš napravo, prižgeš luč, vse deluje. Dokler enkrat ne pride položnica. Ko je pred nekaj meseci prišel račun, ki je bil skoraj za tretjino višji kot običajno, sem se prvič res ustavila in pomislila: kaj pravzaprav pomeni elektrika cena?

Moj partner je, kot vedno, mirno rekel: ‘Pa poglej, koliko porabimo.’ Jaz pa sem seveda zamahnila z roko. Toda nekaj v meni ni dalo miru. Tisto popoldne sem odprla portal ponudnika in začela brskati po številkah, ki jih prej nikoli nisem razumela. Kilovatne ure, tarife, poraba ponoči, poraba podnevi… in tam je bila – elektrika cena, razčlenjena do zadnjega centa.

Ko enkrat razumeš, kaj pomeni vsaka vklopljena naprava, začneš razmišljati drugače. Ne gre več za to, da bi varčevala zaradi varčevanja, ampak da imaš občutek nadzora. Ko sem ugotovila, koliko energije požere sušilni stroj, sem začela ob sončnih dneh sušiti perilo zunaj. In ko sem videla, da je elektrika cena ponoči (nočna tarifa) na kWh v Sloveniji ponoči nižja, sem pralni stroj in pomivalni stroj preusmerila na nočni cikel.

Sprva sem se bala, da bom postala obsedena z računi, a se je zgodilo ravno nasprotno. Po nekaj tednih sem začela uživati v tem občutku jasnosti. Elektrika cena je postala nekakšen pokazatelj mojega vsakdana – ko sem bolj organizirana, je nižja; ko pozabim, me opomni.

Največja sprememba pa je prišla nepričakovano: postala sem bolj pozorna tudi pri drugih stvareh. Koliko vode pustim teči, koliko hrane vržem stran, koliko nepotrebnih naročnin imam. Vse se je začelo z eno mislijo, da bi rada razumela, zakaj elektrika cena ni vedno enaka.

Zdaj, ko vsak mesec odprem račun, nimam več tistega neprijetnega občutka presenečenja. Vem, od kod številke prihajajo in kako jih lahko spreminjam. In čeprav se mi zdi, da sem še daleč od popolne ‘energetske discipline’, imam občutek, da sem naredila korak naprej. Elektrika cena ni več le znesek na položnici. Je moj opomnik, da vsaka odločitev, pa naj bo še tako majhna, nekaj pomeni.