Prijatelj si j omislil nov 3d tiskalnik za katerega pa sem komaj čakala, da ga bo dobil, saj mi je obljubil, da ga bom lahko tudi sama probala, in se bom tako lahko lotila 3d modeliranja in uporabila 3d print kar pri njemu v njegovi tiskarni.

Tako sem mogla najprej izrisati digitalni model v formatu .stl oziroma .obj. Tako sem mogla za v uporabit program, ki je primeren za 3D modeliranje. Uporabila sem kar program Blender, saj sem ga že poznala. Ko sem končno izrisala svoj 3d model tako, da mi je bil iz vseh zornih kotov všeč, in da se mi je zdel primeren in vreden 3d printa, sem mogla najti tudi poseben Slicer program, ki datoteko pretvori v .gcode, ki pa je primerna za 3d tiskalnik, saj ta vsebuje vsa navodila, kako naj 3d tiskalnik premika svojo tiskalno glavo in kako naj odlaga material. Podobno kot format .pdf, ki vsebuje vse informacije za kašen bolj zahtevnejši print. Tako sem na spletu našla program, ki mi je bil zelo kompleksen, sem pa v naslednjem poizkusu naša še enega, ki je bil bolj enostaven in preprost za takšno pretvorbo. Datoteko, sem si prenesla na usb ključek, za vsak slučaj pa sem si poslala po mailu, saj se nisem mogla odločit katera izbira bi bila boljša, saj včasih so težave s ključki, včasih pa z internetom. Tako sem šla do prijatelja, zelo neučakana, saj sem si res želela videti, kakšen bo 3d print in končen videz mojega izdelka. Ravno sem ga ujela, kako je upravljal nastavitve svojega novega tiskalnika, kjer je moral naštimati temperaturo glave, grelne mize, višine plasti in pa hitrost tiskanja. So pa sicer vse te nastavitve zapisane v slicer datoteki, ki sem jo tudi sama izvozila. Skrbno je opravil še kalibracijo in pa pripravil mizo za dober oprijem modela, nato pa začel z tiskanjem svoje datoteke.

Oba sva gledala in občudovala, kako je njegov tiskalnik začel s tiskanjem in komaj sem čakala, da bo tudi moj izdelek na vrsti.